Citati avtorja Eva Petrič

»Obstajamo v čipki podobni mreži vozlov in zank in smo bolj povezani in odvisni drug od drugega, kot se tega verjetno zavedamo. Če se strga ena nit, zavibrirajo vse druge.«

»Nas na ta način spodbudi, da v čim večji meri ohranimo fenomen tega, kaj pomeni, preden izgubi občutek za to in svojo človeško čutnost vnesemo v drugo entiteto, v umetno inteligenco, sicer bo težko ločiti, katera čutnost, človeška ali postčloveška je pristna.«

»V čutenju umetne inteligence bo človek potreben kot katalizator in bolj ko bo umetna inteligenca napredovala v čutenju, bolj bodo ljudje potrebni kot bistveni mediji za nadaljnji razvoj umetne inteligence – do točke, ko bo vloga ljudi odveč.«

»Človeštvo pa bo s tem vstopilo v nov evolucijski cikel, ki ga, ne bo opredeljeval Homo Sapiens, ampak nekaj novega.«

»V obeh medijih, v fotografiji in asemblažih najdenih čipk, se ukvarjam z recikliranjem – recikliranjem idej, čustev, spominov in tudi konkretnih materialov.«

»Med opazovanjem letenja rakete skozi modrino neba sem občutila prav tisto, kar naj bi moja umetniška projekta preprečevala – občutek osamljenosti in domotožja ... in zdi se mi, kot da je del mene, vsaj v senčni obliki, ostal v dveh malih kockah, ki letita proti robu vesolja.«

»Umetnost damo pogosto v senco. Simbolično je tako ključno, da gre na postajo kolektiven galerijski projekt, s tem se zaznamuje teritorij za kulturo. Da ne pozabimo, da je človek tudi čustveno bitje in da prek umetnosti lahko iz drugega zornega kota podoživljamo Zemljo ter s čustvenim dojemanjem približamo ljudem nove dosežke v tej tehnološki dobi.«

»Kot tkanina, mreža življenja ... kako smo znotraj sebe povezani celično, hkrati pa kot družba, in obenem še v smislu vesolja, ki je kot tkanina, mreža življenja.«

»Če bi lahko ustvarila vonj, ki bi jih spominjal na dom, bi se lahko instantno počutili bolje in premagali občutek domotožja in izolacije.«

»To bi bile emocije. Zaznamuje nas, da imamo in posredujemo čustva, in vonjava je zame sporočilo, ki vsebuje emocije.«

»Žal pred izstrelitvijo nismo odštevali, kar naenkrat je bila raketa v zraku. Ko je poletela v vesolje, sem se še bolj zavedela, da nismo tako zelo oddaljeni od vesolja, in začutila krhkost življenja in Zemlje.«

»Vsi imamo svoje sence in vsi imamo čustva, pa če si to priznamo ali ne. Vznikajo in izginjajo in nas pogosto ukanijo.«

»Bolj smo povezani in soodvisni, kot se tega zavedamo.«

»Ko se ena nit pretrga, zavibrirajo vse druge.«

»Figura Zemljana, ki kot nihalo visi pred postkoronskim soncem na križiščni točki prostora Križevniške cerkve, nakazuje naš sedanji položaj sredi koronavirusne krize, ko moramo izbrati pot naprej. V nihanje ga kot prošnjo, naj pokaže pravo smer, ziblje zvok Dotik, ki poudarja pomembnost dotika za ohranjanje človečnosti. Prav vrednosti dotika, ki ga v nasprotju s sliko in zvokom še ne moremo digitalizirati in virtualno prenašati na daljavo, se verjetno prav zavedamo šele zdaj, ko se nam pogosto izmika.«

»Umetnik ima ta privilegij, da se dotika nevidnih stvari in jih materializira za ljudi.«

»Njen namen je omogočiti 'slišati sliko in videti zvok', za postavitev pa je uporabila fotografije iz niza Uspavanka v različnih izvedbah in medijih ter zvočne posnetke z naslovom Uspavanka za drone, ki naj bi skupaj 'ustvarili občutke videnja zvoka in slišanja slike'.«